VIII All Slovenian Gathering 2008 – Subm: issue of lost generation

Theme: Intercultural dialogue

Issue: Communication with the lost generation – Komunikacija z izgubljeno generacijo

On Thursday, 3 July at 10 am in the Great Hall of the National Assembly of the Republic of Slovenia the V111 Traditional All Slovenian Gathering took place on the theme of Inter-cultural Dialogue.
The All Slovenian Gathering is the opportunity for meeting with Slovenes beyond its borders and around the world and the possibility for discussion about issues which are of common interest. The program, from 10.00am till 5.00pm, was broadcast live on Channel 3 TV Slovenija. It started with a cultural program, followed by a number of speakers on issues of inter-cultural dialogue. The event and key speakers has already been reported widely in the Slovenian media.
 
The submission by Aleksandra Ceferin ISSV Inc., was read by Peter Mandelj OAM, the representative from Australia, in the program on issues of intercultural dialogue. Her submission is on the issue "Communication with the lost generation" (Komunikacija z izgubljeno generacijo). It is presented in full here, preceded with a summary of the key proposals in English.

Communication with the lost generation
How to achieve it?

1.
In the first place communication should be in their own language of use (English, Spanish,etc)
With the web portal this is achievable. Possibly it should be conceived as a portal for inter-cultural dialogue similar to the European Culture Portal.
Slovenia sees the inter-cultural dialogue in Europe as a process, an incentive towards an open environment conducive to creativity, which contributes towards inter-cultural dialogue within EU and in the world. It is essential that this process take place between Slovenia and  the descendants of Slovenian emigrants.

2.
For the descendants and their identity the international presence of Slovenia is important. Communication in English language about cultural and political events, where Slovenia plays a role is essential.
Most important is the showing of best Slovenian films at film festivals, to a broader public, and Slovenian artists, who exhibit or perform for the international public.

3.
Slovenian cultural centre and hostel – Slovenian House
Such an initiative would be in our opinion an excellent means of establishing meaningful  dialogue. The concept is that of an information centre or cultural reception centre, where visitors make their first call, can rent a room at low cost, receive advice and guidance – for excursions, viewing, films, lectures, festivals, have the use of computers and internet, organize courses or personal instruction.
With this initiative several aims might be achieved: reinforcing the ties with Slovenia and Slovenes, a deepened awareness/knowledge of Slovenian language and culture, and above all, a place to return to one’s origins and gaining acceptance of cultural differences.

A great number of visitors, who have no relatives in Ljubljana and don’t speak Slovenian would by these means gain a foothold in the capital of Slovenia, the centre of Slovenian culture, hopefully
establishing personal, business and professional connections in their area of interest.

4.
Participation in common projects is the best way of finding common ground. Over the years there had been a number of such projects. thezaurus.com is a case in point. It is a successful example of initiative in  Australia, and cooperation between Slovenes and Australian Slovenes, with assistance by the Office for Slovenes Abroad. Similar is the initiative of the Online Archives of Slovenian Emigrant Handicrafts, a common project of the Institute for Slovenian Studies of Victoria and the Slovenian Ethnographic Museum. The Old Vine Festival, the project of Vinko Rizmal is also an instance of successful common project.

Komunikacija z izgubljeno generacijo

Spoštovani!

Zahvaljujem se za vabilo na letošnje VIII Vseslovensko srečanje 3.julija 2008, posebno glede na temo medkulturnega dialoga. Žal mi ne bo uspelo udeležiti se srečanja, ker prihajam v Slovenijo šele septembra.

Najprej bi rada povedala, da izredno cenimo vse, kar nudi in prispeva nam, slovenskim izseljencem matična dežela, kajti vse pobude, ki so se začele že takoj po osamosvojitvi, potrjujejo in utrjujejo vezi z nami in tako ohranjajo slovensko identiteto v diaspori.

Slovenska izseljenska matica je z revijo Rodna gruda bila pol stoletja most, ki je povezoval
diasporo z rodno deželo. Dolgoletni programi za učitelje, arhivarje, animatorje in novinarje so izrednega pomena slovenskim kulturnim delavcem po svetu. Prav tako štipendije za študij slovenskega jezika. Poleg teh programov Slovenija finančno podpira številne projekte, ki ohranjajo slovensko kulturo in identiteto v svetu. S ponosom lahko trdimo, da Slovenija več naredi za izseljence kot marsikatera večja država.

Zadnja pobuda, ustanovitev Sveta za Slovence po svetu v letu 2007, je bila velik in pomemben korak naprej. S tem, da imamo predstavnike v dialogu s slovensko vlado, bomo, kot upamo, soudeleženi pri načrtovanju in vpeljavanju novih pobud, za povezavo med Slovenijo in diasporo. Upamo, da bo spletni portal za Slovence po svetu, ki je že v pripravi, učinkovito služil svojemu namenu dinamičnih komunikacij in povezav – to se pravi kulturnemu dialogu preko medija, ki ne pozna meja in daljav.

Slovenski Center v Clevelandu ZDA je briljantna inicijativa, in čestitamo slovenski vladi kot tudi dr. Žigonu za pobudo. Upajmo, da se bo ta center razvil v žarišče, ki bo obudilo vezi s slovenskimi koreninami med slovenskimi potomci v ZDA.

Izrednega pomena je tudi predstavitev slovenskega filma na New York Film Festivalu, 16. do 22. julija 2008 pod naslovom At the Crossroads: Slovenian Cinema. Do tega za Slovenijo in Slovence v ZDA tako pomembnega kulturnega dogodka je prišlo po pobudi Generalnega Konzulata RS v ZDA, v sodelovanju med Film Society Lincoln Center in Filmskim skladom Republike Slovenije.

Sami se trudimo, da s spletnim mestom Thezaurus in drugimi pobudami Viktorijskega inštituta za slovenistiko, kot je v zadnjem času spletna razstava in Arhiv slovenskih izseljenskih ročnih del, vzbudimo zanimanje za Slovenijo in večje poznavanje Slovenije in slovenske kulturne dediščine v svetu.
 
Sedaj pa nekaj besed o problemih druge, tretje in naslednjih generacij slovenske diaspore, predvsem iz avstralskega zornega kota.

Potomci slovenskih izseljencev so posebna ciljna skupina, ki jih je treba na poseben način obravnavati, da sploh pride do povezav in do dialoga.
 
To niso izseljenci, ki so ponesli s seboj v svet kos Slovenije in jo v tem smislu ohranjajo v svojih društvih, središčih in medijih.  Zrasli so v ne-slovenskem okolju in se vanj uspešno asimilirali, in kar vedo o Sloveniji je le posredno, skozi perspektivo, kot so jo doživljali njihovi starši v svojih mladih letih. Imenujem jih “izgubljene generacije”, ker je z integracijo v angleško govorno okolje izgubila možnost dialoga s slovenskim okoljem. Njihov jezik je angleščina. Druga stvar je identiteta. Pri večini je ostalo zanimanje za slovenski rod in deželo, slovenske korenine in kulturno dediščino. Imajo željo po slovenskem jeziku, sprašujejo za tečaje, iščejo podatke o Sloveniji po spletu in potujejo v Slovenijo.
Tem potomcem, ki postajajo vedno bolj številni, je treba nuditi podporo, ki bo lahko v veliko korist njim, pa tudi Sloveniji.

V vseh pobudah slovenske vlade, ki so številne in kvalitetne, so namenjene predvsem prvi in do neke mere drugi generaciji. Tem nudi slovenska vlada s seminarji – učiteljski, arhivski, novinarski in animatorski – pomoč z novimi idejami, gradivom in podatki, ter jih nagradi za njihovo neutrudljivo delo z lepim in zanimivim obiskom Slovenije.

Vprašanje komunikacije.

Kako je torej z vprašanjem komunikacije z diasporo na splošno?

Komunikacija do sedaj je bila v glavnem informiranje in sporočanje iz Slovenije
na dveh ravneh:

1.
Splošno informiranje po svetovnem spletu. Tega opravlja slovenska vlada temeljito in učinkovito.
Podatki o deželi in ljudeh so dvo- ali več-jezični, tako da so informacije o Sloveniji dosegljive tudi tistim, ki ne obvladajo slovenščine.

2.
Celotno uradno obveščanje slovenskih izseljencev v angleškem svetu je bilo dosedaj izključno v slovenskem jeziku.
Po-izseljenske generacije, ki niso intenzivno aktivne v slovenskih organizacijah, so tako automatično izključene iz obveščanja. To velja za informativne obiske predstavnikov vlade, obiske umetnikov, obiske slovenskih poslovnih in političnih predstavnikov in podobno. razna obvestila o kulturnih dogajanjih v Sloveniji in izven Slovenije, ki bi zanimala tudi angleške govorce.
Naš predlog je, da se Slovence v diaspori obvešča dvojezično, tako kot se to že več let dogaja v javnem življenju slovenskih društev in centrov v Avstraliji.

 

Po naši izkušnji v Avstraliji, je važno, da ima vsakdo, ki se zanima za Slovenijo priložnost za poglobitev poznavanja, za sodelovanje in vključevanje.

Pri tem bi vključila tudi širši krog ljudi, ki jih zanima Slovenija ali imajo poslovne, interesne in morda osebne povezave s Slovenijo in Slovenci.

Naše delovanje in razne pobude so vse usmerjene v tem smislu.
     
Turneja petih slovenskih autorjev, pod naslovom From the Heart of Europe v letu 2001, je bila uspešna in odmevna. V Melbournu smo predstavili moderno slovensko literaturo v angleškem prevodu širši avstralski javnosti na dveh univerzah, Monash in RMIT in pri Društvu viktorijskih pisateljev. Prav tako slovenski skupnosti v slovenskem jeziku. Bil je pravi festival slovenske literature v Avstraliji.
 
Za to ciljno skupino in širšo javnost je bilo zamišljeno spletno mesto Thezaurus.com v letu 1998. Že nekaj časa opažamo, da se odrasla mladina vname za deželo prednikov in se jim  s časom vzbudi zanimanje za slovensko kulturno dediščino. Zanimanje je v zadnjih 10 letih močno naraslo. Vedno bolj pogosto potujejo v Slovenijo. Narašča tudi število obiskovalcev iz širšega kroga. V maju leta 2008 so ogledi Thezaurusa narasli na 467,000 ogledov mesečno. Del nalog, ki so si jih zadali uredniki Thezaurusa, predvsem urednica Forumov, je poročanje v angleškem jeziku o pomembnih kulturnih dogodkih v Sloveniji in Avstraliji.

Kaj so praktične možnosti za komunikacijo s potomci izseljencev in širše javnosti:

1.
V prvi vrsti s komunikacijo v njihovem jeziku (angleško, špansko, ipd). S spletnim portalom, ki je v pripravi, bo to dosegljivo. Morda bi moral to biti portal za medkulturni dialog, kot je European Culture Portal.

Slovenija vidi medkulturni dialog v Evropi kot proces, ki vzpodbuja odprto kulturno okolje za ustvarjalnost in uspešno prispeva k medkulturnemu dialogu znotraj EU in v svetu. Pomembno je, da se ta princip prenese tudi na potomce izseljencev.

2.
Za potomce Slovencev in njihovo identiteto, je pomembna mednarodna prisotnost Slovenije, s katero se lahko identificirajo. Obveščanje v angleškem jeziku o kulturnih in političnih dogodkih kjer je soudeležena Slovenija je za potomce in njihovo identiteto izrednega pomena.
Prav tako predstavitev nagrajenih slovenskih filmov, na filmskih festivalih v širši javnosti, in slovenski umetniki, ki razstavljajo oziroma nastopajo pred mednarodno javnostjo.

3.
Slovenski kulturni center in hostel v Sloveniji – Slovenska hiša

Slovenska hiša, bi bila po našem mnenju dobra rešitev za vzpostavljanje dialoga. Predstavljamo si jo kot informacijski center, kot kulturno sprejemnico, kjer se obiskovalci oglasijo, po ugodni ceni stanujejo, dobijo nasvete in napotke – za izlete in oglede, predavanja, filme, imajo na razpolago računalnike in internet, si organizirajo tečaje ali osebnega instruktorja.

S to pobudo bi dosegli več ciljev: utrjevanje vezi s Slovenijo in Slovenci, bolj poglobljeno spoznavanje slovenske kulture in jezika, predvsem pa mesto vračanja izvorni kulturi in sprejemanja kulturnih razlik.

Veliko število obiskovalcev, ki nimajo sorodnikov v Ljubljani in ne govorijo slovensko bi si s tem pridobilo bazo v prestolnici Slovenije in se poslužilo storitev, ki jih nudi Ljubljana kot središče slovenske kulture. Predvsem bi si ustvarili osebne, poslovne in strokovne povezave na področju, ki jih zanima.

4.
Sodelovanje na skupnih projektih najbolj zbliža in povezuje. Teh projektov je bilo že nekaj. Spletno mesto Thezaurus je izredno uspešen primer pobude v Avstraliji in sodelovanja med izseljenci in Slovenijo, s podporo Urada za Slovence. Prav tako pobuda spletnega Arhiva slovenskih izseljenskih ročnih del, kjer sodelujeta Viktorijski Inštitut za slovenistiko in Slovenski etnografski muzej. Festival Stara trta v Viktoriji, ki je nastal na pobudo Vinka Rizmala je prav tako primer uspešnega sodelovanja.

V Vabilu na Vseslovensko Srečanje 2008 sem prebrala smernice za tematiko letošnjega srečanja na temo medkulturnega dialoga.

Slovenske skupnosti v večjih in manjših mestih Avstralije delujejo že več kot tri desetletja. Bile so izredno aktivne, dinamične in uspešne v ustvarjanju slovenskega okolja v središčih in društvih, podprte s kulturno-zabavnimi prireditvami, mladinskimi dejavnostmi, poukom slovenščine in športom. Vključili smo se tudi v šolski avstralski sistem in uveljavili slovenščino kot maturitetni in enakopravni jezik v 1976 v Melbournu, in 1978 tudi v Sydneyu. Društva in središča so vzgajala svoje lastne pevske, glasbene in folklorne skupine, in poučevala slovenski jezik. Mladina in otroci so bili vedno udeleženi in so nastopali na razgibanih tradicionalnih slovenskih prireditvah. Te organizacije so tudi skrbele za povezave s Slovenijo, in redno so gostovale iz Slovenije zabavno-glasbene skupine, pevci, in podobno.

Ne moremo mimo dejstva, da so vsa ta slovenska okolja po naravi in članstvu izseljenska – otoki slovenstva, ki so jih naši ljudje ustvarili, ko so šli po svetu. Otroci teh izseljencev so pripravljeni biti v pomoč pri društvih, vendar veseliška družabnost ni okolje, ki bi si ga lahko prisvojili. Dejstvo je, da je njihov jezik angleščina, njihovo okolje angleško, in njihove vrednote moderne – več skupnega imajo s svojimi slovenskimi generacijskimi vrstniki kot svojimi starši. Ker jih kulturne dejavnosti ne nagovarjajo temu ustrezno, postajajo odrezani od slovenske skupnosti in njene predstave o slovenski kulturi.

Pomembno je da ta rod spozna nekaj več o slovenski kulturi. Zanima jih slovenska zgodovina, umetnost in literatura. To smo ugotovili v vseh letih, ko je bila slovenščina predmet proste izbere v šolskem sistemu. To je tudi razlog za uspeh spletnega mesta Thezaurus, ki je namenjen vedenju o Sloveniji tudi za širšo publiko. 

Želeli bi več slovenskih filmov. Prišli bi v poštev tudi posebni televizijski programi, kot je bil na primer program o Otonu Župančiču in drugih izrednih Slovencih, v katerih se zrcali slovenska sedanjost.

O slovenskih filmih sem že večkrat formalno pisala in govorila, vključno z g. Kozovincem v tem letu. Zadnjikrat so pokazali slovenski film na Melbourne International Film Festival v letu 2000, V Leru. V letu 2002 so pokazali v Sydneyju Kruh in mleko. Če pridejo ti filmi v Avstralijo, bi jih lahko pokazali v obeh velemestih. G. Kozovinc je moje pismo glede na MIFF in predstavitev nagrajenih slovenskih filmov posredoval naprej na Filmski sklad RS Slovenije, vendar ni bilo odgovora.

Menim, da bi pristop sodobnega nagovarjanja spodbudil odziv ne le izgubljene generacije slovenskih izseljencev, temveč tudi širše avstralske javnosti.

s spoštovanjem,

mag. prof. Aleksandra Čeferin

Comments

comments

Aleksandra Ceferin
Aleksandra Ceferin

Aleksandra Ceferin (M.A., B.A., Dip.Ed.) has introduced Slovenian language as a school subject in Australian school system and founded the Slovenian Teachers' Association of Victoria in 1976. She has extensive experience in language education: as teacher, lecturer, curriculum coordinator, course writer, language consultant and manager, VCE State Reviewer and Chief Examiner. Since 1998 she has been the President of ISSV and the manager and chief editor of its projects. Aleksandra visits Slovenian annually, establishing and maintaining contacts with Slovenia, and initiating exchanges and cooperation between organizations. In 2004 she was the recipient of the National Education Award of RS Slovenia.