Students writing

VCE Assessment Task on chosen topic, 1998

Imaginative or personal writing
The following piece has been written by the student as part of his writing assignment during the school year. He has chosen to write an imaginative piece. The theme of war had been debated in class during the year, and the student wrote a moving story of friendship and tragic, cruel loss of life during the occupation of Slovenia in World War 2.
 
Babica Marta
Jesen se je spremenila v zimo in pokrajino je pobelil prvi sneg. To je prineslo veliko veselja, revnim, delavskim otrokom, ki so se kepali in delali sneženega moža. Otrpški smeh je napolnil jeseniške ceste.
“Ejga, Marta! Pejmo se sankat!” Je poklical Bokalov Stanko čez ograjo.
“Ne morem, Mici ima moje cevlje,” je odgovorila Marta. 1918 Bilo je konec prve svetovne vojne. Pričakovalo se je boljše, srečnejše življenje, ampak ne za Pengalovo družino. Njihov oče se ni vrnil iz bojišča. Pri Pengalovih so imeli štiri otroke. Najstarejši je bil star trinajst, najmlajši pa šest. Kako se bo sedaj družina preživljala? Koza, nekaj kokoši in majhen zelenjavni vrt ne bodo zadostovali. Družini so pomagali sorodniki in sosedje, posebno Bokalovi. Petnajstletni Stanko je vedno priskočil na pomoč pri hiši, v hlevu, v vrtu in pazil na otroke.
Katarina, Pengalova mama je pomlad težko pričakala. Otroci so se veselili meseca maja. Hodili so v Rovte pod Golico nabirat narcise. Ko so nabrali polna vedra cvetja, jih je Stanko peljal v Ljubljano na trg. Ta mesec je bil edini čas, ko so ti revni otroci lahko zaslužili nekaj denarja od prodaje narcis. To je družini zelo pomagalo. Od tega jim je mama kupila obleke in čevlje.
“Kaj boš ti dobil, Stanko?” je vprašujoče rekla Marta.
“Tvoja mama mi je obljubila knjigo, mogoče Pod svobodnim soncem,” je odgovoril Stanko. 1945
Zadnji meseci vojne. Marta je živela z njeno družino v Lescah.
“Raus! Mitkommen!” so zakričali nemški vojaki na ženske v trgovini. “Schnell!”
Bil je krasen dan. Na ukaz nemškega oficirja je morala skupina žensk slediti vojakom do travnika na koncu vasi. Mučno vzdušje je bilo med ljudmi in v strahu so se spraševali: “Kaj se bo zgodilo?”
Ta hip se je pripeljal nemški tovornjak iz smeri Begunj. Na ukaz oficirja je iz njega stopilo deset mladih mož, eden za drugim. Ko so vsi talci stali v vrsti, je Marta onemela. Pričela se je tresti. To ni mogoče – pred njo je stal visok, ponosen Bokalov Stanko, prijatelj in sosed iz otroških let.
Tudi on je njo spoznal. Brez besed sta se gledala in se v mislih vračala v brezskrbna leta mladosti: …..travnik pokrit z narcisami…….nabiranje jagod in borovnic…..božična potica, drevešček, jaslice.
“Ejga, Marta! Pejmo se sankat! Pod svobodnim soncem…….”

“Schnell!” je zarenčal nemški oficir. Ponosno so stali talci pred puškami in pričakovali smrt. Tudi Marta ni hotela pokazati žalosti in je odločno gledala v prijatelja. Oči so govorile:
Ne bodi žalostna, ni zastonj. Naša bitka se nadaljuje, dokler sovražnik ni uničen.
“Achtung! Anlegen. Ziel….” oficir ni končal.
“Smrt fašizmu,” je zakričal Stanko
“Svoboda narodu,” so odgovorili ostali talci.
“Feuer,” in pok se je razlil po dolini.
V tistem trenutku je bil ponos močnejši od žalosti in bolečine. Ženske so se tiho razšle.
Jutranje sonce je sijalo na vrhove gora v vsej svoji veličastnosti. Triglav, simbol slovenske
svobode se je dvigal na obzorju, za travnikom, kjer so ostali talci.

VCE Assessment Task on chosen topic, 1992

Informative or persuasive writing
The following piece has been written by the student as part of his writing assignment during the school year. He has chosen to write a combined informative/ persuasive piece. The class had debated the independence of Slovenia, and the student chose to write to the Minister for Foreign Affairs, Gareth Evans, presenting arguments for recognizing Slovenia as an independent state.
 
Prošnja za priznanje Slovenije
Spoštovani gospod Gareth Evans,
Kot že veste iz mojega dopisovanja po Brionski deklaraciji, išče Slovenia podporo za mednarodno priznanje.
Mi hočemo svetu pokazati, da je Slovenija pravno že samostojna država.
Po smrti predsednika Tita, leta 1980, je Slovenija zahtevala več ekonomske, politične in kulturne samostojnosti. Zvezna vlada je zavračala vse naše predloge. Slovenija se je zanesla na zvezno ustavo iz leta 1976, ki omogoča odcepitev s pomočjo referenduma. In še naprej je parlament v Beogradu vse predloge zavrnil.
23.decembra 1990 je Slovenina razglasila referendum za odcepitev. Rezultat referenduma je pokazal, da je 88,5% vseh volilcev glasovalo za svobodno Slovenijo.
25. junija 1991 je slovenski parlament izdal deklaracijo o samostojnosti na podlagi referenduma. Naslednji dan je JLA zahrbtno napadla Slovenijo in boji so trajali dva tedna. Najtežje bitke so bile za letališča, komunikacije in mejne prehode.
Tukaj so dokazi, da Slovenija izpolnjuje po zakonih mednarodnega prava vse pogoje za priznanje samostojnosti:
1. Stalno homogeno prebivalstvo: a) v Sloveniji živi 2,000,000 prebivalcev, b) 90,6% je slovenskega porekla, c) na tem ozemlju že od najmanj 6.stoletja.

2. Določeno ozemlje: a) Slovenija krije 20,256 km², b) državne meje so priznane od sosednih držav.

3. Stabilna vlada: a) republika je parlamentarna demokracija, b) s predsednikom in prvim ministrom, c) ima svojo ustavo.

4. Odnosi s sosednimi državami: a) Slovenija želi imeti dobre odnose z drugimi državami, b) Hoče postati enakopraven član O.Z.N.
Upam, da sem dokazal, da Slovenija res izpolnjuje vse pogoje mednarodnega prava. Pozivamo Vas in Vašo vlado, da čimprej priznate Slovenijo kot samostojno državo.
Hvala Vam za pomoč in vso Vašo podporo do sedaj,
S spoštovanjem,
Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije
 
Bibliography: Vojna v Sloveniji, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991 Slovenija, Quarterly Magazine Vol.3, 1991 Republic of Slovenija, Nevenka Golc-Clarke, 1991

VCE Assessment Task on chosen topic, 1995

Informative or persuasive writing
The following piece has been written by the student as part of his writing assignment during the school year. He has chosen to write a combined informative/ persuasive piece about learning Slovenian language at the Princes Hill VSL Centre. He is urging students to enrol for Slovenian VCE and giving information about where and when to enrol and what are the costs.
 
Slovenska šola, Melbourne
Slovenska šola v VSL Centru Princes Hill Secondary College išče študente in študentke za naslednje leto. Želimo, da bi se vpisalo čim več študentov, mlajših in starejših. Slovenska šola je posebno pomembna in koristna za otroke slovenskih staršev, ki želijo izpopolniti znanje slovenskega jezika. Dobro je znati jezik, kadar potujete v Slovenijo ali pa v pogovoru s starši in prijatelji slovenskega rodu. Koristno je tudi pri iskanju zaposlitve. Najvažnejše pa je, da ohranjamo slovenski jezik v Avstraliji. Kajti če ga ne bomo ohranjali, bo počasi izumrl. Tudi slovenska šola obstoja samo dokler jo obiskuje dovolj študentov.
Pouk slovenskega jezika je vsako soboto ob 9. zjutraj, konča se pa ob 12.20. šolo obiskujejo študenti od 7. do 12.letnika, lahko pa se vpišejo tudi starejši ljudje, pa tudi tisti, ki niso slovenskega rodu.
Princes Hill Secondary College je v Carltonu, zraven nogometnega igrišča Optus Oval. V šoli se učite branja in pisanja v slovenščini in učiteljice govorijo samo po slovensko. Učili se boste o slovenski hrani, glasbi, slovenski kulturi in običajih. Lahko se boste pridružili tudi izletom z avtobusom, obiskovali slovenske klube v Melbournu in okolici, ter se tam lahko pogovarjali v slovenskem jeziku. V klubih se boste lahko naučili slovenske pesmi in plese.
Vsak razred ima do petnajst študentov, vpisnina pa stane oseminštirideset dolarjev na leto.
Vabimo vse Slovence rojene v Avstraliji, da dobro premislite in se vpišete v slovensko šolo, saj vam bo to gotovo pomagalo v prihodnje. Saj pravimo Slovenci: Več znaš, več veljaš.

Ne pozabite na svoje prijatelje. Tudi oni so dobrodošli, čeravno niso slovenskega porekla

in ne znajo nič slovensko.

Če želite več informacij, lahko pokličete Princes Hill Secondary College na telefonsko številko 9416 0641.

VCE Assessment Task on chosen topic, 2002

Personal writing
The following piece has been written by the student as part of his writing assignment during the school year. The student has chosen to write a personal piece. It is a diary entry and the student is reflecting on who he/she is, and where he/she belongs – Australia or Slovenia, or possibly both.

Dragi dnevnik,

Tišina. Zmedena sem. Pogledam v ogledalo.

Kdo je to? Kdo sem jaz? Kdo je ta mlada ženska? Slovenka ali Avstralka?
Počutim se, kot da sem obtičala med dvema istovetnostima.

Kaj se dogaja?

Gledam fotografije, ki stojijo na moji mizi, slike moje družine, mojih staršev, dveh priseljencev iz Slovenije. Moja mama, oče in brat so prišli v Avstralijo pred tridesetimi leti, iz prave domovine, Slovenije, v novo nepoznano deželo. Zapustili so družino, sorodnike, prijatelje, varnost.

Kot otrok sem se vedno počutila osamljena in nekako drugačna v primerjavi
z mojimi sošolci.

Tvoji starši so taki nori idioti! So se mi posmehovali dan za dnem.
Mislila sem:
Zakaj so moji starši nori? Kaj je narobe z mojo mamo? Kaj je narobe z menoj?
Nisem razumela njihovega sovraštva, njihovega predsodka. Zdaj vidim, da je to sovraštvo samo del življenja, ki ga moram premagati.

Bila sem tri mesece stara, ko sem prvič obiskala Slovenijo. Od takrat smo skoraj vsako leto šli v Slovenijo. Sorodniki so vedno navdušeni, prisrčni in gostoljubni. Včasih se počutim čisto doma v Sloveniji, včasih pa kot popolna tujka. Tudi tu v Avstraliji se včasih počutim čisto doma in včasih kot tujka. Kam spadam?

Vsak dan razmišljam o Sloveniji, deželi lepote, deželi moje družine, deželi moje dediščine.

Kaj mi pa potem pomeni Avstralija? Moj rojstni kraj, moji prijatelji, moje vsakdanje življenje?

Ali je mogoče, da sem Slovenka in istočasno Avstralka?

Izgubljena sem. Kam grem? Kdo sem? Kdaj bom to vedela?
Moram biti potrpežljiva – ta čas, ko sem zmedena, izgubljena na poti življenja. Tišina.

The student is writing about his/her mother, her experience of growing up in Slovenia, and then building a life in Australia.
 
Moja mama
Moja mama je bila rojena leta 1947 v majhni vasi Bač, ki je na Primorskem. Živela je na kmetiji z njenimi starši, z dvema sestrama in starimi starši. Njeno življenje ni bila lahko, ker je bila rojena v tistih težkih letih po vojni. Vsi ljudje v Baču so bili zelo pobožni in vsi so hodili k maši vsako nedeljo. Cerkev je bila vedno polna ljudi.

Moja mama je vedno težko delala, doma, na kmetiji, v gozdu in na njivi. Povrh tega je hodila v šolo in se učila. Imela je dosti dobrih prijateljev in prijateljic in je vedno imela družbo. Takrat nismo imeli televizije ali kina, zato so igrali šah, čitali in se ob večerih pogovarjali.
 
Moja mama pravi, da so bili lepši časi kot sedaj, ker so otroci, starši in vsi sorodniki skupaj držali in si pomagali. Njen stric je pripovedoval lepe pravljice. Otroci iz cele vasi so se zbirali v njegovi kuhinji okrog peči, poslušali te čudovite pravljice in pekli kostanj.

Po snegu, dežju, toči in vročini je hodila. Pozimi je bilo včasih pred vrati snege do metra in pol visoko. Moja mama je prva vstala in je morala narediti pot zase in za druge, da so vsi prišli v šolo. Zelo je vesela, da v Avstraliji ni snega!
 
Bila je stara trinajst let, ko je njena najstarejša sestra odšla v Avstralijo. Tam se je poročila in dobila delo. Ko je bila mama stara enaindvajset let, se je tudi ona odpravila v Avstralijo. Živela je pri sestri in delala v tovarni. Delo je bilo težko in morala je delati dolge ure. Počasi se je naučila angleško in se privadila življenju v Avstraliji.
 
Leta 1970 se je poročila z mojim očetom. Kupilia sta prvo hišo v Prestonu. Bila je majhna, samo sedemnajst kvadratnih metrov, ampak zanju dovolj, ker nista dosti imela.
 
Moji starši so močno delali. Vsake počitnice smo šli na ribolov ali na izlete po deželi. Vedno si bili dobre volje in so posneli dosti slik, ki jih bodo vedno hranili v spomin na tisti čas.
 
Jaz sem sedaj stara petnajst let. Mama vedno gleda name, skrbi zame in mi hoče najboljše. Jaz ji pri hiši malo pomagam, pa ne zadosti.

Moja mama je zelo čista, v naši hiši bi lahko jedli s tal. Moja mama je tudi najboljša kuharica na svetu. Moja stara mama jo je naučila kuhati po domače in še vedno tako kuha.
Moja mama je dobra in potrpežljiva mati.

The student is writing about the winter and what he/she likes about it.
Zima
Zima je moj najlepši letni čas. To je zato, ker sem bila rojena v zimi, pa še zato ker v tem času sneži in se gremo smučat. Zima je zelo mrzla. Noči so dolge, dnevi pa kratki. Veter piha in včasih dežuje. Večinoma je oblačno in sonce prav nič ne greje. V tem času se moramo oblačiti prav dobro, da se ne prehladimo. Kljub temu pa se še vedno prehladimo. Sedimo okoli ognja, se grejemo in gledamo skozi okno, kako dežuje.
 
Zjutraj bi radi ostali v postelji, ampak moramo v šolo ali na delo.
Najlepše kar lahko počnemo pozimi je smučanje. Vsako leto gremo s prijatelji na Mt.Buller. Vstanemo ygodaj, ker je dolga vožnja, cele štiri ure. Čas hitro mine ko sedimo na avtobusu, se pogovarjamo in tudi pojemo. Nobeden se ne dolgočasi. Potem smo pa tam. Sposodimo si smučke, se peljemo z žičnico do vrha, potem se pa smučamo ves dan, padamo, se pobiramo, in smo vsi mokri in nasmejani. Kar težko gremo nazaj. Vsi bi radi ostali več časa. Vendar nam ostane lep spomin.
Zimo imam res rada.

The student is writing about “a cloudy Friday” not so long ago.
Oblačni petek
Petek zjutraj. Zgodaj vstanem. Moram iti v šolo. Je zadnji dan. Jutri se začne vikend. Utrujena sem. Nič se mi ne da iti v šolo. Ne vem kako bi se spravila iz postelje. Če bi bile počitnice prav gotovo ne bi imela nobenega problema z vstajanjem. Poletne počitnice so najboljše: lepi, dolgi, sončni dnevi. Hodim na obalo, v disko, v kino, po mestu in vsepovsod. šola je drugačna. Če ne bi tam imela toliko prijateljic in prijateljev, prav gotovo ne bi hodila. No, to samo tako govorim, saj moramo vsi hoditi v šolo. Poleg tega ni res, saj dobro vem, da je šola važna, da si pridobiš dobro življenje.
Končno sem se spravila iz postelje.
 
Odprem hladilnik. Nič. Prav kot moja denarnica. Niso mi pustili nič mleka in kruh je tudi izginil.Zajtrkujem na suhih Vita-Brits. Danes še nič ni šlo prav. Morda je vsaj vreme boljše. Pogledam skozi okno in poskočim od veselja kot otrok. Jutro je lepo. Nebo je čisto in modro, in sonce počasi vzhaja. Kar naenkrat zagledam nekaj črnega. Oblak. Velik, črn oblak prihaja iz zahoda. In še eden. Ko pridem do šole, je celo nebo črno, niti enega sončnga žarka ne pustijo skozi.
 
Učitelji so vsi razdražljivi, gotovo imajo oni tudi vsega zadosti. Hodijo okrog kot bi bil pogreb. Dolg, dolgočasen dan je. Na koncu dneva nam da še kup domačih nalog. Prav gotovo noče, da gremo kam ven za vikend.
Pogledam po razredu. Vse kot mrtvo, vsi sedijo kot roboti. Vsi kot bi vsak imel nad sabo velik črn oblak.

Comments

comments

Aleksandra Ceferin
Aleksandra Ceferin

Aleksandra Ceferin (M.A., B.A., Dip.Ed.) has introduced Slovenian language as a school subject in Australian school system and founded the Slovenian Teachers’ Association of Victoria in 1976. She has extensive experience in language education: as teacher, lecturer, curriculum coordinator, course writer, language consultant and manager, VCE State Reviewer and Chief Examiner. Since 1998 she has been the President of ISSV and the manager and chief editor of its projects. Aleksandra visits Slovenian annually, establishing and maintaining contacts with Slovenia, and initiating exchanges and cooperation between organizations. In 2004 she was the recipient of the National Education Award of RS Slovenia.