SSK Konferenca 2007

Konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, 2007
12. oktober 2007
Moje ime je Aleksandra (Saša) Ceferin, Živim v Avstraliji od leta 1950. V Melbournu sem uvedla pouk slovenščine v srednje šole do maturitetne ravni in ga vodila nad 30 let. Ustanovila sem Viktorijski Inštitut za slovenistiko in vodim njegov glavni projekt, spletno mesto www.Thezaurus.com  ki predstavlja osnovno poslanstvo inštituta – predstavljanje slovenske kulture drugi in tretji generaciji slovenskih izseljencev.

Letos sem se prvič udeležila svetovnega slovenskega kongresa, katerega delovanje sem poznala, in mu v preteklosti tudi prispevala s poročilom o stanju slovenskega jezika v Avstraliji.
 
Peta konferenca slovenskih znanstvenikov iz sveta in Slovenije je bila informativno, izredno zanimivo in stimulativno doživetje. Prezentacije so bile temeljite in izčrpne, v okviru treh glavnih sklopov: Raziskovalne politike in njihovo uresničevanje, Izkušnje slovenskih znanstvenikov v tujini, ter Prenos znanja slovenske univerze.

Zbrani udeleleženci, so predstavljali intelektualno elito odgovorno za prihodnost Slovenije, ter njen intelektualni in gospodarski razvoj. Osem znanstvenic in znanstvenikov je predstavilo svoje vrhunske dosežke na univerzah v ZDA, GB, Nemčiji in Italiji. Predvsem so nekatere vrhunske univerze v ZDA in GB izredne v tem, da imajo v sprejemanju raziskovalcev poudarek na ustvarjalnosti in sposobnosti, ne pa na formalnih kvalifikacijah, kot je to slučaj v Sloveniji.

Ključne teme so bile odprtost, sodelovanje, povezovanje, prenova, prilagajanje, novi pogledi, premajhno število raziskovalcev v znanosti, ustvarjalnost. Strokovnjaki so primerjali  slovenske univerze in dosežke Slovenije z drugimi državami, posebno z manjšimi kot so Finska, Danska in Češka.

Rektorji vseh slovenskih univerz, direktorji slovenskih znanstvenih ustanov, fakultet in agencij so poročali o stanju visokošolskega sistema v Sloveniji in o kroničnem vprašanju nepovezanosti med znanostjo in gospodarstvom- torej med znanjem in njegovo praktično uporabo.

Kljub trudu ustanov kot je Inštitut Jožefa Štefana, da poveže predvsem mlade raziskovalce s podjetji, se ta kultura izmenjav in sodelovanja v Sloveniji še ni zares razvila. To gre na škodo mladim raziskovalcem in podjetnikom, ki lahko samo s kakovostjo in visokotehnološkim razvojem postanejo uspešni in globalno konkurenčni.

Za drugi ključni problem v razpravah se je izkazalo povezovanje in sodelovanje med strokovnjaki in ustanovami v Sloveniji in v še večji meri, med slovenskimi ustanovami in ustanovami v tujini. Udeleženci so ugotavljali, da sodelovanja med ustanovami v Sloveniji in z ustanovami v tujini sploh ni.

To je simptomj prevladajoče kulture, ki jo je potrebno spreminiti. Te strukture in prakse vodijo k zaostajanju slovenskih ustanov za drugimi zahodnimi in evropskimi ustanovami. Nepovezanost in pomanjkanje dialoga med raziskovalnimi ustanovami in med ustanovami in podjetništvom je eden glavnih vzrokov zaostajanja in nekonkurenčnosti. Velike uspehe in visokotehnološki razvoj v državah kot so ZDA in VB je pripisati prav temu dialogu, ki omogoči usmerjenost na dosežke in možnostjo za uspešno kariero mladih raziskovalcev. V Sloveniji je izredno majhno število mladih raziskovalcev največja skrb.

Vsi govorniki so iz različnih perspektiv in lastnih izkušenj ugotavljali potrebo po preseganju zastarelih, zaprtih in nepovezanih visokošolskih struktur in praks v Sloveniji, s pomočjo  sodelovanja med slovenskimi in mednarodnimi ustanovami. Ugotavljali so tudi potrebo po celoviti prenovi celotnega šolskega sistema, ki še vedno teče po starih tirih pridobivanja znanja in ocenjevanja, s premalo poudarka na ustvarjalnosti.

Vrhunske znanstvenice in znanstveniki, ki so se udeležili konference so citirali vzglede dobre prakse v tem pogledu predvsem v ZDA in GB, ki nudijo odlične možnosti mladim raziskovalcem predvsem s tem, da jim omogočajo usmerjenost v projekte, ki imajo praktično vrednost za industrijo.

Glede sodelovanja s slovenskimi ustanovami lahko iz svojih izkušenj povem. da Slovenija Slovencem po svetu ni mačehovska. Nudi nam simbolično pomoč pri naših prizadevanjih. Ko pa gre za ambicioznejša sodelovanja in koprodukcije izseljenskih in slovenskih ustanov, pa je stvar drugačna. Marsikaj deluje na osebni ravni, ampak kadar se gre za sodelovanje in resnično izmenjavo izkušenj, zadeve sploh ne stečejo.

Ambiciozni projekti, ki zahtevajo multidisciplinarni pristop obstanejo v razpokah medresorskih pristojnosti in birokratskih ovir tako pri državnih resorjih, kot tudi potencialnih partnerskih ustanovah.

Za primer naj dam našo izkušnjo 30 let poučevanja slovenščine kot drugega jezika. Za mojo oceno in mnenje sem bila vprašana le v enem primeru pri produkciji ene serije učbenikov za Slovence v svetu. V letu 2001 sem predložila dokončno izdelan načrt za poučevanje slovenščine na spletu. Načrt je bil rezultat poznavanja srednješolskih učencev na angleškem govornem območju, najnovejše jezikovne učne metode po temeljni prenovi učnega sistema v državi Viktoriji in poznavanja interneta. Dobili smo občutek, da izseljenci zanimajo slovensko državo v glavnem kot tržišče kulturnega izvoza in ne kot razširjeno nacionalno telo, ki bi lahko tvorno in enakovredno sodelovalo v soustvarjanju slovenske vizije razvoja.

Slovenska kultura je zrcalo Slovenije, ki si poskuša očistiti svojo kulturno površino svoje preteklosti, da bi lahko jasno reflektirala prihodnost naslednjim generacijam,  ki si lahko svoje mesto pod soncem kot narod, lahko zagotovijo le s sodelovanjem, vzajemnostjo in udejanjanjem izredne, pregovorne ustvarjalnosti Slovencev.

SSK Konferenca je izredna inicijativa. Letošnja je učinkovala še posebno pozitivno in povezovalno. Slišali smo mnogo kritike in samokritike, ogromno volje za spremembo, za povezovanje, za dialog in prenovo. Bilo je to uveljavljanje demokratičnega procesa v najboljšem smislu.

Comments

comments

Aleksandra Ceferin
Aleksandra Ceferin

Aleksandra Ceferin (M.A., B.A., Dip.Ed.) has introduced Slovenian language as a school subject in Australian school system and founded the Slovenian Teachers' Association of Victoria in 1976. She has extensive experience in language education: as teacher, lecturer, curriculum coordinator, course writer, language consultant and manager, VCE State Reviewer and Chief Examiner. Since 1998 she has been the President of ISSV and the manager and chief editor of its projects. Aleksandra visits Slovenian annually, establishing and maintaining contacts with Slovenia, and initiating exchanges and cooperation between organizations. In 2004 she was the recipient of the National Education Award of RS Slovenia.